Črno beli keksi morajo biti na mizi za božič. Pika. So navadni enostavni piškoti, ki jih z malo ustvarjalne žilice spremenimo v kekse kot iz slaščičarne. Ker kuhinja še diši in so izpod domačih prstov, so še toliko boljši.
Na božični dan je bilo zunaj sonce in pri 14 stopinjah celzija smo na sprehodu okrog jezera opazovali cvetenje marjetic.
O drsalcih na jezeru, sneženih možeh s korenčkom namesto nosu in ribanja z ledenkami ni ne duha ne sluha.
Če nimamo belega božiča, imejmo pa vsaj sladkega in dišečega!
Če ne drugega, jih bo božiček s slastjo snedel, ko prinese darila 😉
Profiteroli so idealna sladica, saj jo mimogrede prilagodiš vsem željam in okusom. Pa ne samo to, če sladko notranjost zamenjaš s slano, dobiš krasno in izvirno predjed, za katere ideje so v tem novoletnem času precej iskane.
Če že samo kdaj pa kdaj gledate kakšen kuharski program ali oddajo, ste jih sigurno kje zasledili. Dela jih Jamie, Rudolf, dela jih Gordon, pa zakaj jih ne bi tudi jaz ali vi?
Vam je ime znano, kajne? Če drugače ne, ste jih zasledili v bližnjih trgovskih centrih v hladilnikih že narejene. Ampak izdelava je preprosta in hitra. Napolniš jih z malo izboljšanim vanilijevim pudingom ali čokoladnim “ganašem”. Potreseni s sladkorjem, zalepljeni s čokolado ali karamelo ali celo ovite v karamelne laske bodo vsekakor zvezda praznične mize. Majhne in velike roke bodo segale po njih in kot bi mignil, bo krožnik prazen.
Naj bodo letos to vaši božični profiteroli. Pri nas so bili na mizi že malo prej, ampak glede na to, da se z veseljem spominjam nazaj in še vedno čutim njihov okus v ustih, znajo bit tudi naša zvezda božične mize.
Naj vam letošnji božič prinese polno mizo dobrot, ki si jih boste pripravili sami. Bodite zvezda kuhinje, da vas bodo vsi povabljeni in domači hvalili na ves glas.
Kako posloveniti flatbreads? Glede na to, da so ene vrste “flatbreads” tudi torille in tudi indijanski chapatis, pa naj bodo še slovenski podplati. Vsaj pri nas bo tako. Vsekakor se lepše sliši kot hitri sploščeni kruhki, kajne?
Navdih je prišel iz Ramseyeve nove oddaje The ultimate cooking course, ki je mimogrede odlična. Res je poseben kuhar in najbrž prav neznosen šef, a tale njegova oddaja je enkratna. Še tisto, kar ti ni po godu, si želiš skuhati. In to je pravzaprav namen teh oddaj.
Malo sem jih naredila po svoje, najbrž res niso tako idealni, kot njegovi, a ravno to imam še posebej rada. Da so drugačni.
Odlični so z različnimi namazi, nadevi in posipi. Lahko so sladki ali slani ter primerni tako za zajtrk, kosilo, malico ali večerjo. Ali pa kot prigrizek na novoletni zabavi, ki jo prirejate. Z različnimi namazi, mogoče še s kakšno rezino pršuta so lahko prava zvezda večera.
December je čas sladkanja. Peka piškotov za miklavža je že skoraj nuja. Opazovanje otroških rok, ki se trudijo z valjarjem in ustvarjanje samo svojih piškotov z modelčki in to prvič je neprecenljivo.
Najti res tiste prave piškote, ki jih s ponosom postaviš na mizo pred vsakega gosta, je v današnji poplavi receptov že kar umetnost. Za naše pojme, morajo takšni piškotki imeti vsaj malo čokolade. Obetaven recept sem nekega večera zagledala na hrvaški coolinariki. Avtorica jih je opisala kot zelo stare piškote, ki pa so najljubši prav vsem generacijam. In neki občutek mi pravi, da se bodo tudi v naši družini še dolgo pekli.
Na radiu me je spremljal George Ezra z njegovo Budapest, tako, da mi je delanje zajetnega števila kroglic kar hitro minilo. Piškotkov iz podane mase pride namreč kar precej (seveda je odvisno od velikosti kroglic, a je navadno številka večja od 50). Tako, da radio na glas in akcija!
Mišek, kakšno tortico bi rad za rojstni dan? “Dečo!” In to je bilo to. Sem si mislila, ne sprašuj več in bodi zadovoljna, saj bo čez kakšno leto ali dve, želel Lego torto verjetneje še celo kakšno letalo, spider-mana, ninjago ali kaj divjega. Pa naj bo rdeča torta. Ker je mimogrede že vsem povedal, da bo mu bo mami spekla rdečo torto. No, k sreči, ga vsi pri njegovih še ne polnih 2 letih ne razumejo preveč dobro. 😉
In se je mami podala v iskanje posebne, zanimive, a vseeno enostavne rdeče torte. Ko sem zagledala Elma iz Muppetkov, sem vedela, da sem našla pravo torto, saj ga je Elmo že kot dojenčka opazoval z njegovih nogavičk. Še shodila sta skupaj.
Idejo za okrasitev tortice sem pobrala od odlične ustvarjalke tort, ki ustvarja pod imenom cococakeland. Poglejte si te krasne stvaritve in ideje bodo kar letele.
Pod rdečo obleko, pa dobimo krasen kos ledene torte po malce prirejenem receptu s kulinarike.
Ko bi nekaj sladkega, pa so pošle še zadnje zaloge tistih lanskih miklavžev in čokoladnih zajčkov, ki so jih otroci dobili za praznike, je čas za akcijo. Če slučajno tisti trenutek gledaš tipičen ameriški film in se glavna junakinja neustavljivo baše z “chocolade chip cookies”, dileme o tem, kaj bomo danes pekli ni več. Ob iskanju najboljšega recepta, lahko mimogrede mine ura, ali dve. Pomaga, če imaš za porabiti še lonček arašidovega masla, ki v omari že nakaj časa čaka, da se ga bo kdo usmilil. No, saj ne, da je bilo takšen recept kaj lažje najti, saj se moraš odločiti, med rahlimi, hrustljavimi, mehkimi in milijon drugih možnosti, a na koncu sem izbrala recept. Mu dodala nekaj svojega in voila.
A veste tisto, ko nekaj iščeš, ni nikjer, potem, ko pa ti narediš,… no, ta teden recepti za tele piškotke kar dežujejo po internetu. 🙂
Miza za dva. Bučanje valov. Glasna plesna glasba. Zagoreli obrazi. Cvetje v laseh. Sveži rakci, ki so še ravnokar plavali v sinje modrem oceanu in mango odtrgan iz bližnjega drevesa. Sanjski dopust na Karibih? Preveč prebranih knjig? Najljubše sanje? Ali le bujna domišljija neke blogerke?
Karkoli od tega že je resnično, eksotična kombinacija vas bo pripeljala točno tja, kamor ste si vedno želeli. Pa čeprav le v mislih. Je lahka, drugačna, osvežilna in sveža.
To je tisto, zaradi česar se veseliš iti vsak dan v kuhinjo. Lahko si ustvariš Rusijo, Brazilijo, Kitajsko ali pa čisto domačo govejo juho. In to je tisto, kar ti daje metuljčke v trebuhu, pričakovanja novih okusov in vsaj delček kraja, ki ga mogoče ne boš uspel nikoli videt.
Zasanjan in divji uvod, kajne? Si lahko zamislite in odgovorite, kaj od zgoraj naštetega je res in kaj ne?
Letos smo se odločili, da hočemo svinjsko dobro martinovo soboto. Vsaj ta prvo. Ker ne zgodi se vsako leto, da lahko martinovo praznujemo kar dva vikenda. In aviacija mogoče prileti na krožnik drugi vikend. Tokrat pa sem se, glede na to, da smo praznovali še z mojimi z veseljem lotila priprave svinjske krače. Krača je super, ker z njo ni pretirano dela, pa še kar nekaj ljudi lahko nahraniš.
Naslednjič poskusim tisto “tadolgo” varianto priprave, ko se meso peče 5, 6 ur, oziroma dokler meso ni popolnoma razpadajoče. Poleg krasnega kosila, ostanke natrgamo in dobimo daleč najboljše sendviče naokoli.
Tokrat, pa kot se za praznik spodobi, smo napili vsaj svinjo, če si že mi nismo dali duška. S krasno omako se prileže k vsaki prilogi, naj bodo to martinovi mlinci ali klasičen pražen krompir.
Že cel teden se brcam v “tazadnjo”, da dobim inspiracijo za objavo recepta. Skrbi tu, skrbi tam in potem nastane kratka suša. Ker se je na koncu vse dobro izteklo in je naš ati vse lepo prestal (če se je kaj treslo okoli vas te dni, ni bil potres, ampak kamen, ki se mi je odvalil od srca :)) je tale recept kar vabil in klical po tem, da ga spravim na splet. Nastali so za čisto drugačno priložnost in narediti sem jih morala kar zajetno količino. Geocaching je moja ljubezen ravno tako kot kuhanje in združitev enega z drugim je bil zadetek v polno. Kako smo več kot 100 piškotkov navesili po okolici Škalskega jezera, je pa že zgodba za drug blog 😉
Skratka, piškotki so posrečena ideja za veliko priložnosti. Mogoče namesto žrebanja kateremu sodelavcu kupiti letos božično darilo, ideja, kako sporočiti da pričakujete, ali pa le za popestritev navadne večerje.
Priprava in peka sta enostavni, ko jih spečeš par in se navadiš sistema, vse skupaj teče kot po maslu. Zanemarimo le malo opečene konice prstov 😉
Videti obraze pričakovanja, ko čakajo na svoje sporočilo, je neprecenljivo.
Včasih paše nekaj drugačnega. Takega, ki bi z veseljem jedla moja babica, morda celo prababica hkrati pa se je ni branil niti moj malček. Proso je precej zapostavljeno “žito”, pa čeprav velja za enega najbolj zdravih. Včasih se je prosena kaša pojavljala na jedilniku precej pogosto in lepo je videti, da se priprave tega vira zdravja vse pogosteje lotevajo tudi danes. Pomemben podatek je, da ne vsebuje glutena, saj so brez glutenske diete danes žal precej pogoste in najti kakšne dobre recepte je res težko. Proso blagodejno vpliva na prebavo, zaradi silicijeve kisline pa nam pomaga do močnejših nohtov, las, kože in zob.
No, dosti znanstvene fantastike, povem vam iz prve roke, da je dobra. In to je meni, kot kuharici najpomembneje. Če je zraven še zdrava, super, a važno je da se jo da narediti na veliko načinov in prav v vseh se odlično odreže. Tokrat sem jo obogatila z mareličnim “duom”, lahko pa jo pripravite tudi z jabolki, suhimi slivami ali kakšnim bolj eksotičnim dodatkom, kot je mango.
