Riba Alenka

To, da se je pri nas poleg odličnih receptov kuhala tudi moja, in samo moja kuharska knjiga, sedaj ni več skrivnost. In kaj bo na naslovnici, sem videla v glavi skoraj takoj. Le še primerno “paleto” je bilo treba poiskati.

Slučajno je ena moja ljuba umetnica na družbenem omrežju označila drugo in ljubezen na prvi pogled se je zgodila v trenutku. To je to. Moja paleta.

Riba Alenka. Kaj in kdo se skriva pod tem skrivnostnim vzdevkom?

Ko sem zajadrala na spletno stran, se je ljubezen iz trenutka v trenutek večala. Vsaka naslednja riba mi je bila bolj všeč. Podstavki za vročo ponev, male ribe za sendvič, verižice,… in tam je bila, moja velika Ribica. Ravno prav velika. Po tem, ko sem zavrtela številko, v strahu, kakšna riba bo na drugi strani, me je topel glas pomiril že naslednjo sekundo. Občutek, da nekoga poznaš že celo življenje, ne pride velikokrat.

In ona. Točno je vedela, kakšno ribo želim, kakšen les mora izbrati, da bo moja paleta zasijala v vsej svoji luči.

Riba je bila pripravljena v parih dneh. Kot bi bila čudodelka in ne rokodelka. Vsa vesela sem se odpravila ponjo in tisti občutek, ko nekoga, ki ima nekaj pomembnega zate prvič vidiš, je bil prisoten do trenutka, ko je odprla vrata.

Topla, prijaznih oči in krasnega nasmeha. V hiši ribe na vsakem koraku, okusna, kaj okusna, takšna, “želim si imeti tak dom” okrasitev doma. Dom s srcem.

Pa to bi imela, pa še tisto bi imela,… vse bi ji odnesla. Poleg mene se je prestopal moj sinček. Z velikim občudovanjem je opazoval takšne in drugačne ribe in v očeh se mu je videlo, da bi jih odnesel s sabo, kot mami. In Alenka se je brez obotavljanja odpravila po škatlico in izbrala ribico samo zanj. Tisto, ki se je ne sme nihče dotikati. Samo njegovo.

In tako sta mami in sine odšla od ribe Alenke vsak s svojo ribo, norimi vtisi in željo, da se čimprej vrneva. Če ne po ribo, pa po srce. Takšno veliko!