Telečja pečenka v pivu

Moja prva misel na telečjo pečenko me vrne nazaj v srednjo šolo in novelo Josipa Jurčiča Telečja pečenka. Ne vem točno zakaj in kako sem si to tako vtisnila v spomin (ker sem res bolj naravoslovne narave), a že takrat sem očitno vedela, da bom počela nekje nekaj povezano s kuharijo. Bitič, glavni junak vsak dan hodi v isto gostilno k isti kuharici na telečjo pečenko. Nekega dne pa zagleda kuharico, kako umazana je in nikoli več se ne vrne nazaj. Ker sam ne zna kuhati, si išče ženo, ki bi mu pekla telečjo pečenko. Mesarjevo ženo naprosi, da bi bila njihova služabnica ravno pravšnja. Njej pa ideja, da bi se poročila s takim hlodom ne pride na misel. Revež to sliši in se napije do smrti. (Kako tipično za slovensko književnost).

Poroke z mano žal tudi nebi dočakal, na pečenko bi pa ga z veseljem povabila. 😉

Pa še to, zdravo slovensko tele vam da ogromno beljakovin, cinka, niacina in vitamina B. Torej, če boste imeli opravka le s tistimi teleti na krožniku, se nimate česa bati. 😉

 

Mille “Prevcanje” feuille (poklon Petru Prevcu)

Evforija te dni vlada v Sloveniji. Peter Prevc zmaguje kot za stavo in za trenutek se je nehalo govoriti o beguncih, krizah in podobnem in kar naenkrat je tema samo ena. Peter Prevc. Oziroma na novo izumljena beseda “prevcanje”, ki se jo te dni poslužujejo prav vsi. In takoj, ko sem jo slišala, sem že videla tole sladico, postavljeno v liniji Petra Prevca.

To, da naši športniki iz naše male Kure premagujejo velesile takšnih in drugačnih športov je veliko. Da zmaga Prevc (ali pa sta kar dva na prvih dveh stopničkah), ki se je na prizorišče pripeljal po dolgi vožnji s kombijem in ne nekdo iz sosednjih držav, ki ga je dostavil helikopter je veliko.Če jim pri tem “pomaga” še bog vetrov (če povzamem reportejevo mnenje, je ta sigurno Nemec 😉 je stvar še toliko težja. Fantje imajo talent in ogromno treninga. In ker morajo biti skakalci peresno lahki, se lahko mi na kavču bašemo namesto njih, navijamo in se deremo. Naš triletnik je nor na Petra. Ne glede na šport, ki ga gleda, navija za Petra Prevca. Tako, da v naši hiši si je zaslužil vsaj sladico poimenovano po njem.

Počasi pečeno svinjsko stegno

Letos so bili veliki pogovori okrog menijev za božične in novoletne praznike. In letos je željo, da bi rad izbral vsaj del božičnega kosila izbral moj ata. Ja, to je posledice, če ne moreš spati in gledaš kuharske kanale. Tam so sami mojstri in še navaden zrezek prikažejo kot, da je najboljši kos mesa.

Kakorkoli izbral si je počasi pečen kos svinjine. S poudarkom, da mora imeti kožo, ker poleg slastnega koščka mesa, ki se ti stopi v ustih, mora zraven nekaj tudi zahrustati.

In pri nas dobiti kos svinjskega stegna ali plečeta z kožo. Misija nemogoče. Ker sva z možem poleg pravih mesnic zelo zadovoljna tudi z Leclerkovo mesnico, sva šla povprašat tudi tja. In edina možnost, ki sva jo dobila, je bila cela prašičja noga. Ker sva dala za celo nogo 20 eur (okrog 6,5 kg) sva jo vzela. Razkosal nam jo je na 4 dele in to bodo poleg štajerske kisle župe, še trije odlični kosi pečenke.

Če imate možnost pojdite k dobremu mesarju, ali pa kar na kašne koline k familiji.

Zraven sem ponudila “restan” krompir zabeljen z maščobo pečenke in solato iz kitajskega zelja, hrušk in indijskih oreščkov. In bili smo zadovoljni.

Dedi, fajn si zbral 😉

Ferrero rocher tortica

Dragi moji, naj se novo leto začne slatko in greha vredno. Tale ferrero rocher tortica je bila pri nas na meniju že pred božičem, a povem vam, da je vredna vsakega greha in si čisto vsak dan zasluži biti na mizi. Recept sem prebrala na blogu kolegice z odličnimi recepti oopsi.si , kjer si poleg še kakega zanimivega recepta lahko preberete še marsikaj zanimivega.

Kaj povedati v novem letu. Naj bo vsaj takšno kot je bilo 2015, če bo pa za kakšno drobtinico ali dve boljše bomo pa tudi veseli.

Nabralo se nam je kar nekaj receptov, skupaj smo predelali kar nekaj praznikov in navadnih idej za hitra kosila.

Upam, da sem vam polepšala vsaj kak krožnik in dala idejo, ki vam bo prav prišla ob posebni ali čisto vsakodnevni priložnosti.

Jaz se bom trudila, da bodo recepti za domače, tuje, navadne in posebne jedi kolikor se bo le dalo redno na blogu.

Mogoče za dober začetek leta 2016 le še besede, ki bi si jih moral vsak kuhar prilepiti na hladilnik in si jih ponoviti pred vsakim kuhanjem. Za svojim štedilnikom in jedilno mizo je vsak kuhar masterchef.

Zato lotite se in upajte si!

Pašteta iz postrvi

Glede na to, da je bila glavna jed naše predbožične večerje meso, smo se odločili za lahko morsko predjed. Lani sem naredila lososovega tatarca, ki je bil res pravi hit in sem se že priprave tele paštete zelo veselila. No, če odmislimo filiranje postrvi. 😉

Ampak, se vseeno bolj splača kupiti celo ribo in jo doma filirati in pripraviti, saj so ponavadi fileji dražji pa še sigurno se notri skriva še vsaj par kosti.

Pašteta je hitro pripravljena in zelo dobra.

 

Krompirjeve princeske s tartufovo aromo

Krompir bi se pri nas doma lahko jedel vsak dan. Če se mene vpraša, je pire odlična priloga k vsem jedem. Spomnim se, ko sem bila še majhna, mi je babi za kosilo, če sta z dedijem jedla kaj, česar jaz takrat nisem marala  vedno naredila pire krompir z domačim jabolčnim kompotom. Mmm, še sedaj se spominjam okusa v ustih.

Ker pa vsaj za praznike stremimo k temu, da je na mizi in na krožniku kaj posebnega ali vsaj lepe oblike, sem se odločila pripraviti tele “princeske”, ki so po domače povedano pečen pire z malo dodatki. Zgleda in sliši se pa precej bolj elegantno, kajne?

 

Marinirani svinjski medaljoni

Glavna jed. Mora biti kralj živali, ne? Kot bi rekli naši fantje je najboljša riba svinjska ribica, pa naj bo.

K omakam in krompirju se bodo ravno prav podali slastni in hrustljavi medaljončki. Na srečo, jih lahko s pečenjem prilagajate okusom v družini. Pri nas so popularni bolj rožnati, otroci so pa za zapečene (vsaj tako pravijo starši) 😉 Mislim, da bi naš fant pojedel tudi surovo, ko je lačen.

No, kakorkoli, meso je bilo odlično, mogoče se ga naslednjič lotim peči kar v kosu. In to kmalu.

 

 

Tris omak

Glavno jed in prilogo smo določili in ker je bilo vse skupaj slišati precej suho smo med velikim izborom omak naredili jagodni izbor treh, ki so nam bile vsem všeč.

Vinska omaka z gorčico, mangova omaka z gorčico in omaka z zelenim poprom. Od izbrane družbe je seveda vsaka dobila svojega favorita, a mislim, da je na koncu zmago odnesla vinska omaka z gorčico.

Zelo sem bila vesela tega, da smo izbirali med vsemi temi omakami, saj se mi zdi, da se pri omakah vedno zatakne, ali pa se vedno ponavljajo ene in iste.

Vse omake so se odlično podale k svinjski ribici, seveda pa se prav tako podajo tudi k perutnini, govedini in divjačini.

Čokoladna torta z višnjami

Pa se je leto obrnilo in tretji rojstni dan je tukaj. Pravijo, da šele po otrocih vidimo, kako hitro gre čas. In ko jih imaš se še kako zavedaš, da to drži.

Se mi zdi, da sem ga šele včeraj dobila v roke v porodnišnici, ne pa da je pihal že tretjo svečko. Tokrat so njegove želje napredovale. Ni bilo pomembno le to, da je torta rdeča, zdaj so v igri že bagri, gasilci in smetarji.

In mami daj si duška. In sem si ga res dala. Zasnovo za torto sem videla pri naših prijateljih, z malo spremembami pa je nastala naša umetnina.

Res nama je z možem pri delanju te tortice šlo vse narobe. Zato je notri drugačna krema kot je bilo načrtovano, ampak je očitno tako moralo biti, saj se je vse izšlo, kot se je moralo. Torta se je pojedla do zadnje drobtinice. In če so jo pojedli triletniki, ki so trenutno v fazi fuj fej, je mami slaščičarka lahko zadovoljna 😉

Golaž s šampinjoni in klobaso

Belaaaa snežinka, ki padaaaa! Pa je prišla, teta zima. Sneg že novembra, lučke že novembra, vonj po decembru že novembra, da o božični dekoraciji v trgovinah ne govorimo…včasih se vprašam, koliko časa še, da bo do že kar za moj rojstni dan (imam ga septembra), prižgali lučke. Se še komu to zdi malo nenavadno in čudno?

Ker pa je zunaj pritisnil mraz, se vedno prileže nekaj toplega, “gostljatega” in na žlico. No, tukaj rabiš tudi nož in vilico, da razrežeš klobaso, a vseeno se jed tretira kot golaž. G. Ramsey je rekel, da je jed, ki sem jo vzela za inspiracijo tega, ena njegovih najljubših, in tudi pri nas se bo še večkrat uvrstila na jedilnik.