Bučkini polpetki

Narava je letos zelo darežljiva. Tudi do tistih, ki nimamo svojega vrta. Tele bučke velikanke, sem dobila na morju od prijateljev. Torej sem jih “prešvercala” v Slovenijo iz Raba. In vse kar je iz Raba je dobro. To je itak jasno, kajne? In kaj narediti iz dveh velikih bučk? Bučkina juha je pri nas zelo priljubljena, naš malček je še posebej velik navdušenec. Jaz pa sem kolebala med bučnim suflejem in polpetki. Prijatelji so se na enem od družabnih omrežij odločili na mesto mene. Sem si oddahnila, da se ni bilo treba odločiti meni 😉

Kakorkoli, narava nas naj še naprej obdaruje z vsemi dobrotami, mislim, da je sedaj glede na deževno vreme na vrsti gozd. Se že veselim modrih ust in rok od slastnih borovnic in pa najboljše babičine gobove juhe.

 

Preprosta pita s špinačo, feta sirom in pinjolami

Naš dopust je trenutno “na dopustu” in med tem časom sem si dovolila zboleti. Ker, kako pa to izgleda zboleti med dopustom, ne? Glede na vreme, ki ga imamo to poletje, se sploh ne čudim vsem virusom, gripam in anginam na pohodu. Zdravnik mi je poleg zdravil predpisal veliko počitka, kar zraven prinese kakšen pogled več na TV. Pri nas imamo večinoma televizor le za nabiranje prahu, če pa je prižgan, se vrti 24kitchen. In tudi tokrat sem zasledila tole pito ravno tam. Izgledala je slastno, hrustljavo in mamljivo.

Odločitev, da jo takoj, ko bom lahko naredim, je bila lahka. Res je, da so sestavine malce dražje (še dobro, da sem sedela, ko sem prebrala ceno za 100 g pinjol…), a kdaj pa kdaj je treba narediti tudi kaj dražjega, ne?

Kakorkoli, tole je bilo eno izvrstno brezmesno kosilo (pa še dvakrat večerja in enkrat malica).

 

Jogurtove palačinke s svežim sadjem

Tiste ameriške, s katerimi se bašejo v ravno tistem filmu, ki ga gledate zvečer in po možnosti, še ravno tedaj, ko ste na dieti. Sigurno, ste si vsaj enkrat rekli, da te palačinke si pa vsekakor zaslužite. Če se ne poznajo na stegnih Rachel, Phoebe ali Carrie, se ob dveh očenaših mogoče ne bodo poznale tudi vam.

Jaz sem jih tokrat s pomočjo dveh kuharskih pomočnikov naredila kar na morju. Zunaj pred prikolico, da so vsi zavistno pogledovali k naši mizi.

Prvi dve bosta mogoče malo bolj podobni šmornu, z vajo, pa vam krasne okrogle palačinke ne uidejo.

Američani jih na krožnik polagajo eno vrh druge, po vrhu jih prelijejo z javorjevim sirupom in jih nato režejo in jedo kar vse naenkrat.

Jaz sem jih ponudila raje z malinami in borovnicami. Potresene s sladkorjem v prahu so zmanjkale v trenutku, čeprav lačnim gledalcem nismo odstopili niti ene.

Recimo takole, čeprav so bile tele ameriške palačinke pregrešno dobre, bodo pri nas še vedno večkrat na mizi tiste naše “crepes” z nutelo ali domačo marelično marmelado.

Sladko kisli piščanec

Zna biti, da je to najbolj zaželena jed v kitajskih restavracijah. In potem ta okus še dolgo nosiš v mislih in ustih. Moji prvi obiski kitajske restavracije so bili v Velenju, od takrat sem jih obiskala kar nekaj, tudi v tujini in upam si trditi, da je ena boljših kar sem jih obiskala. Zraven velenjske restavracije teče reka Paka. Kamor sedaj, ko imamo malega nadebudneža hodimo štet račke. In vedno, ko gremo mimo, moj ata reče, tale bo pa kmalu hrustljava in na krožniku 😉

Malo za šalo, upam, da ne tudi za res, včasih res paše it v tujo restavracijo, da poskusiš nove okuse in s tem nove ideje.

No, tale ideja je bila pravzaprav od prijateljice, saj mi občasno zmanjka idej in sem res vsake nove izredno vesela. Jih imam še nekaj na zalogi.

Aja, pa še nekaj. Bamamanjam gre na morje! Upam, da boste dobro jedli in da vam kakšna dobra ideja z mojega bloga pade na krožnik in vas navduši. A nič bat, pridem nazaj,.. čez kakšen mesec, do takrat pa uživajte!

Jagodni cmoki

Pomladi trgovinske police napolnijo krasne rdeče jagode. Če so domače, še toliko bolje, kajti razlika v okusu je očitna. Čeprav, za v knedle so roko na srce, čisto ok tudi trgovinske.

Prav zaluštalo se mi je tistih pravih domačih babičinih “češplovih” knedlov, le da sem se jaz odločila za jagodno polnilo.

Torej, testo je klasično, s polnilom si pa le dajte duška. Marelice, borovnice, slive, skuta, tudi nutelini bi bili odlični, ali pa s šunko in sirom, mozzarelo in drobnjakom…skratka, domišliji lahko pustite prosto pot.

Res je, da se takšni in drugačni cmoki dandanes svetijo že iz vsakega trgovinskega hladilnika. Ampak tisti sveži, domači, ki jih še s testom zapacanimi rokami dajemo v vrelo vodo, so boljši. In pika. To je čar. Ko veš, da so nastali izpod tvojih rok in so skoraj ali pa celo tako dobri kot babičini, je občutek res odličen.

Slastna svinjska rebrca

V našem bloku imamo za sosede Indijce. Kako vem? Po vonjavah (no, pa tudi po priimku na vratih ;)), ki se vedno slastno širijo po hodniku prav do mojih vrat. Za sosede imamo tudi študente, tako, da nam tudi vonj argo juhe iz vrečke ni tuj. Zadnjič je pa cel hodnik, pa še cela okolica bloka dišala po svinjskih rebrcah. Dišalo je “ko pr norcih”. In sanjala sem o teh rebrcah še cel teden. O iskricah v očeh naših moških, mi najbrž sploh ni treba govoriti. Plus tega iščem en taprav svinjski recept še za mojo najzvestejšo bralko in preizkuševalko, da končno priveže dušo svojemu dragemu očetu.

Malo sem bila skeptična, saj speči prave, dobre rebrce ni mačji kašelj. Tele so uspele, kot morajo. Pohvale so padale iz vseh stolov, roke so bile umazane in ostale so le kosti. To je to. Tega sem najbolj vesela.

Čokoladno kokosova torta z bananami

Včasih se sprašujem kaj podariti prijateljem za njihove praznike. Imam kar nekaj sladkosnedih prijateljic oziroma redko katero, ki ji čokolada ni vsako (urna) dnevna misel. In tudi tokrat je bilo tako. Ker je bila za rojstni dan na Kubi (ja, kar zavidajte ji, se spodobi ;)), mora sedaj oddelati praznovanja posebej, v več dneh. Kar sploh ni tako slabo, če tako pomislim. Njen dragi Klemen, mi je prijazno in na skrivaj sporočil iztočnice, kaj naj torta vsebuje in odločitev o receptu je s pomočjo recepta s kulinarike hitro padla. Na srečo, se Klemnu, kljub temu, da ga je Urša zalotila, ni zgodilo nič hudega in je uspešno skrival najine tajne dogovore. Presenečenje je uspelo, Urša je bila zelo navdušena in presenečena, jaz pa tudi, saj je bila darila zelo vesela. Bolj, kot bi bila kakega mila ali česa podobnega.

Torej, tortica je nasitna, a je ravno prav vsega, saj čokolada in kokos ublažita sladkost nutele in čokolade. Tudi zgleda zelo lepo, tako, da jo toplo priporočam!

Skratka, še enkrat, draga naša Urša vse najboljše, najlepše in najslajše ti želimo!

Jambalaja

Če se le da, če imam minuto časa in lahko poleg najpogosteje branih knjig ta trenutek pri nas (vlak števil, moje prve živali, in moji najljubši avtomobili) z največjim veseljem v roke vzamem kuharsko čtivo. Danes je recepte mogoče zaslediti že praktično vsepovsod, a meni je še vedno najljubša tiskana različica. In zadnjič sem se končno zapodila med svojo zbirko, da najdem kaj za na krožnik. Oči so izbrale jambalajo, po prebranem receptu, se je strinjal tudi želodec.

Jambalaya je “new orleanska” sestrična Španske paelle. Pravzaprav prihaja iz Louisiane. Slovi kot jed, ki je enostavna in hitra za pripravit. In res je tako. Glede na to, da kajunska jambalaja izvira iz močvirnatega območja, kjer potegnejo ven, vse živo z aligatorji na čelu, je jed ki vsebuje “le” kozice, nekaj čisto preprostega.

Malo sem se zakopala tudi v izvor imena, da vidim, od kod pride takšna zanimiva skovanka in po čem ima naslov pesem, ki mi odkar sem prebrala recept pleše po glavi. Kot je v navadi pri izvorih imen, je tudi tukaj “miljavžent” različic. V slovarju pravijo, da pride iz besede Jambalaia, ki pomeni miš maš oziroma mešanico. Meni najljubša pa je razlaga avtohtonih ameriških prebivalcev iz plemena Atakapa, ki pravijo, da ime pride iz njihovih besed “Sham, pal ha! Ya!”, ki naj bi pomenile “Bodi poln, ne suh! Jej!”.

Prav imajo,..neham pisat, grem raje jest!

Velemojstrska pojedina

A veste tisto, ko gledaš po televiziji jedi, ki jih pripravljajo kuharji, ko se nam zdi, da lahko že skozi ekran okusimo kako dobro je in se ne moremo načuditi tej lepoti na krožniku. Ja, se nam zdi, da lahko okusimo tudi ceno, ki se gibljejo visoko v nebo. No, to. To sva doživela z mojim dragim med prvomajskimi. In to zastonj!

Imamo namreč to srečo, da imamo v družini visoko izobraženega, zelo izkušenega in nadarjenega kuharja. Z veseljem se je odzval na mojo željo, da z mano (in s tem z vsemi vami) deli recept, ki bi ga brez pomislekov lahko uvrstili na jedilnike katerekoli visoko (o)cenjene restavracije.

Da boste videli, o kakem strokovnjaku je govora, vam prilagam link intervjuja, ki ga je z njim opravil novinar, ki je bil deležen njegove okusne pojedine.

Glede na to, da sem jaz samo ljubiteljska kuharica, sem ga povprašala, kako in na kaj mislijo takšni velemojstri. Jaz preberem recept in tu in tam kakšno stvar mogoče spremenim, on pa vidi eno sestavino in že v glavi plete, kaj paše zraven in kakšen bo končni rezultat.

Res ga je bilo z užitkom gledati pri kuhanju, da vam o eksploziji okusov, ki sem jo doživela sploh ne razlagam. Ampak, mojster gor ali dol, on bo še vedno naš Rafi, zato je pisanje recepta prepustil meni, po metodi “vidi, pamti, piši”.  A vseeno, sem mu zelo hvaležna, da lahko danes pojedino petih zvezdic, ki bi jo drugje mastno plačali, naredite doma, in ste vi pravi masterchef!

 

 

 

Miki kolač

Miki kolač je najboljše pecivo kar ga premore moja zakladnica sladkih receptov. Pecivo je delala moja pokojna babica, recept pustila mami in sedaj ga mami dela ob tavelikih praznikih. Kaj je takšnega v tem kolaču vam ne znam točno razložiti, ampak te kar obsede. Cel pekač bi ga lahko pojedel, pa ga ni malo.

Ko sem raziskovala, če bi kje na širnem spletu opazila recept, sem opazila, da bi mu bila najbližje bolj znana Madžarica, a miki je miki.

No, kakorkoli že, še nikoli nisem slišala, da še kdo dela ta kolač, razen tisti, ki jim je recept dala mami ali moja draga teta Hedika…do pred kratkim, ko sem z omembo res razveselila “starega” prijatelja, zato Miha, tale je zate in za tvojo babi. Pa mogoče “napade” še Anglijo 😉

Miki kolač na vsako mizo! 😉