Narastek iz ovsenih kosmičev? No way! Kakšni ovseni kosmiči. Tega se pri nas ne je. In se nikoli ni. Ko sem jih kupila za našega fanta, so me moji opozorili, da je to hrana za ptiče. In iskreno povedano, je bilo takšno tudi moje mišljenje. Če že so kosmiči, morajo biti čokoladni, kajne? Pa čeprav so ovseni zelo zdravi. Res zdravi. Mogoče bi izpostavila predvsem njihov vpliv na holesterol v krvi. Baje naj bi skodelica kosmičev na dan za četrt zmanjšala povišan holesterol v krvi. Pa še debelo črevo očistijo in s preprečujejo raka debelega črevesa.Po ljudskih vražah, pa naj bi z njimi odstranjevali tudi sončne pegice. A kaj, ko je že ime precej odbijajoče, ne?
In potem šok. Tale narastek je dober. Zares dober. Kot se je izrazil moj dragi, bolj ko ga ješ, boljši je.
Po pravici povedano, če ne bi pisala bloga, nikoli ne bi poskusila kaj takšnega. Res sem vesela vsakega novega uspelega recepta, še bolj pa zadovoljnih obrazov domačih.
Priznam, da je sedaj, ko je naš fant že velik (celih 77 cm ;-)) in lahko že je skoraj vse, veliko lažje, saj večinoma je kar isto kot midva. Tu in tam, pa si želim in če imam ravno čas, ker mi lepo zaspi, pa se spravim ustvarjat kaj novega in slastnega samo zanj.
Pravijo, da so stara žita zdrava. Prosena kaša je vsekakor ena izmed njih. Navadno se sicer uporablja bolj za sladke jedi, s kakšnim sadjem, ali kuhana na mleku, tokrat pa sem jo združila s špinačo in feto sirom.
V bistvu je cheesecake. Pri nas sploh nimamo imena za tisto pravo cheesecake. Ni skuta, ni sir, ni mascarpone, mogoče bi mu bil namaz Filadelfia še najbližje. Tudi, če se glavne sestavine ne da dobiti, pač poiščemo alternativo, kar je bila v mojem primeru skuta. Lahko vzamete pasirano skuto, če bi vas koščki skute med zobmi motili. Jaz sem se kar zdrznila ob skuti in čokoladi v enem stavku, a sem bila ob dobljenem rezultatu pozitivno presenečena. Mogoče ni tisti čisto klasični okus, saj se oba okusa, tako kislost skute, kot sladkost čokolade ne pustita izriniti eden drugemu. Ker je fajn biti drzen in odkrivati nove, drugačne okuse.
Danes je zame poseben dan. Obletnica poroke. Ah, se mi zdi kot, da je bilo včeraj…najina poroka je bila super. Brez nepotrebnega živciranja, kompliciranja in preizkušanja najine veze. Srečen moj mož, ni imel bridezille za prenašati. Novembra sva se dogovorila, januarja pa poročila. Ne, nisem še bila noseča 🙂 In ja, starši cel vikend niso govorili z nama. Polno spominov. Lepo je praznovati, katerikoli praznik. Sploh, če imaš najboljšega moža na svetu. Seveda ni prišel domov praznih rok in zato se spodobi, da je vsaj kosilo malo bolj posebno. Srčnim hrenovkam se je iz srca nasmejal in zmazal celo kosilo. Kaj češ lepšega. Za povrhu pa pohorska omleta, ki jo ima najraje. Recept zanjo ob priliki.
Dragi moji, imejte se radi, kot se imava midva.
Ker smo prebili magično mejo 12 mesecev, sem se odločila, da našemu malčku poskusim dati trgovinsko alpsko mleko.
Sicer ga bom na začetku redčila z vodo in ker naš fant obožuje vanilijo je bil tale gres z vanilijo kot naročen za uvajanje alpskega mleka.
Kar se tiče bučnih juh je pri nas specialist moj dragi. Kot pravi “kmečki” Ljubljančan je imel na vrtu vedno takšne in drugačne domače buče, kar je za mene, Jenny from the block, bilo malo težje. Bučke se najbrž za rudarje sploh ne štejejo za hrano, ali pač? Vsaj za upokojene rudarje, kot je moj dedi ne,..čeprav je babi naredila odlične pečene buče, kot pecivo.
No, hotela sem reči, da je zelena bučna juha odlična, a tejle krasni oranžni kremasti juhi ne seže niti do gležnjev. S kapljico domačega bučnega olja je pa brez konkurence.
Vsake toliko se kje najde recept za jed, ki je ne moremo pozabiti. Ko jo enkrat poskusiš veš, da bo s tabo za vedno…ja, še vedno govorim o hrani, niso mi misli odplavale drugam. Ampak tele štručke so res super. Pri nas navadno kraljujejo s tatarcem za novo leto, odlične so za kakšna srečanja, piknike in rojstne dneve. In tokrat je bil prav rojstni dan prijateljičinega otroka povod za njihovo pripravo. Otroci so raje jedli sendvičke brez skorje, a med odraslimi so bili pa pravi hit. In zato je ta recept super, ker res vedno in povsod navduši.
Če jih delate za druge, ne pozabite vsaj ene polovičke “pozabiti” doma 😉
Za božička sem na blogu drage prijateljice Ane zadela modelčke za delanje čokoladnih žličk. Hvala Ana! Tako, da sem se lotila iskanja primernega recepta, ki bi ga lahko ponudila s čokoladnimi žličkami. Že res, da je tudi tale krema carska, a vseeno so morale biti glavne zvezde deserta žličke.
Modelček za žličke je plastičen in ima notri že narisano krasno sladkorno gravuro, tako, da so žličke lepo okrašene. Ana mi je omenila, da bi znalo biti, da je treba čokolado preden jo daš v modelček tempirat, zato sem najprej poskusila eno kar s tekočo čokolado. In je uspelo.
Tudi krema se je odlično prilegla zraven. Sicer smo najprej pojedli žličke in nato z navadnimi jedli kremo, ampak pustimo malenkosti…
Če želite takšne ali podobne kalupe za oblikovanje čokolade, mislim, da je bil božičkov sponzor spletna trgovina dekoracijaSladic.si. Ustvarite kaj čudovitega!
Tale recept je vsekakor posvečen dragi prijateljici Jasni. Je tudi v veliki meri zaslužna, da je bosanska kuhinja kdaj pa kdaj na naši mizi. In tudi danes ni bilo nič drugače.
Danes, ko sem pekla čevapčiče iz pečice pa je omamno dišalo po pravih bosanskih lepinjah (Somun-ih) sem si mislila, ko bi le lahko na blog priložila še vonjave. Najbrž bo slej ko prej to tudi mogoče. Verjetno ne za časa mojega bloga, ampak nikoli se ne ve.
Ker v vseh bosanskih restavracijah dobiš zraven čevapčičev v lepinji tudi kajmak, sem se odločila tudi tega narediti doma. No, vsaj zelo dober približek. Postopek pravega kajmaka je kar zapleten in dolgotrajen. Dela se ga namreč tako, da polnomastno mleko nalijemo v posodo in ga damo na hladno, ko se zgoraj naredi “smetana” le to previdno odstranimo in jo postavimo v za to pripravljeno leseno posodo. Smetano povrhu posolimo in postopek ponavljamo, dokler posoda ni polna. Tako dobimo tako imenovani mladi kajmak, za starega pa potem to zmes smetan in soli pustimo še malo stati in dodatno še solimo, da se ne pokvari,…dolgotrajno, ne? Zato, pa je tale moj približek pravo malo zlato 🙂
Tale recept je primeren že zelo zgodaj pri uvajanju hrane. Kakor otročku začnete dajati sadje, je kašica super.
Mogoče se kombinacija sliši malce nenavadna, a je kašica preverjeno odlična. Je okusna tudi mamici.
