Danes me je dragi peljal v tajsko restavracijo in že preden sem naročila, sem se spomnila recepta, ki sva ga pred kratkim prvič preizkusila. Imela sem še pločevinko kokosovega mleka, ki ga je bilo treba uporabiti in iz izbrskanih receptov, se je moje oko ustavilo pri tehle enostavnih tajskih rezancih. Po pravici povedano, če bi bila slika takšna, kot so zares nastali pri naju, jih najbrž nebi šla delat, saj je bilo vse tako čudno, neznano belo. Čisto anti “me”, ki mi mleko gre bolj težko po grlu. Ampak, kaj češ, če je kosilo na mizi, ga je pač treba še preizkusiti. Okus je bil vsekakor popolno nasprotje videza. Sočni, okusni, pravzaprav slastni rezanci, ki sva jih posrkala no zadnjega. In z veseljem povem, da bodo še kdaj na meniju. Če jih bo tisti phad thai, ki sem ga danes jedla, še spustil zraven. Recept in poskus priprave doma sledi kmalu.
S temile muffini nas ponavadi razvaja naša Anja in res jih naredi enkratne. Jaz ponavadi raje delam kaj drugega, tale deževna sobota je bila pa ravno prav lena za hitre in “cuker v žilo” muffine. Naš otrok dobiva zobek, tako da so težke noči in dnevi brez spanja in ker nisem ravno ljubiteljica kave, je čokolada tista ki me drži pokonci. Pomaga, priznam. Skratka, moji muffini so bili le bled približek Anjinim, a pojedli smo vse.
Drugače so res primerni za čokoholike ali pa jih lahko gospodje naredijo damam ob najhujšem pms-u. Ali kakšnem drugem prazniku, ali pač tako za vsakdan. Pri nas so sladkosnedi tudi fantje, tako da strahu, da bi kaj sladkega ostalo ni.
Drugič dam le veliko žlico nutelle namesto male in bodo že skoraj popolni. No, mogoče mi pa Anja zaupa, če imajo njeni kakšno skrito sestavino.
Če dobiš v goste prijatelje, se je treba fajn pripravit, ne? Na srečo, je tale enolončnica že večkrat preizkušena in ker jo je prvič kar presenetljivo hitro zmanjkalo, je seveda romala na vrh seznama “moram še kdaj narediti”. Ko sem prvič prebrala recept, da se da testo na enolončnico, sem mislila, da se je avtor zmotil. Ker iz tega je v moji glavi nastal en velik pac, a sem bila presenečena. Res je, da so klasične enolončnice globoko zasidrane v srca sploh slovenskih jedcev. Kdo pa ne obožuje jote, golažev, takšnih in drugačnih v raznih oblikah. In potem je kaj takole “divje” drugačnega kar težko poizkusiti. Ampak je treba. Presenečati sebe in svoje jedce. Na srečo se moji “poskusni zajčki” ne pritožujejo preveč. Sploh hvala mojemu dragemu, ki “skoraj” vse vljudno poje in ponavadi še navdušeno hvali,…če mu gre verjeti, pa presodite sami.
Ali bananin šejk za odrasle,…mi nikoli (na srečo) nismo imeli težav s kakanjem, tako, da je bila banana vedno dobrodošla na jedilniku.
Tale bananino mlečni napitek je odličen za vse obroke, ali katerega vmes. Mi smo ga zmazali v trenutku (ni nič ostalo za mamico).
In je spet na vrsti riba. Tokrat sva izbrala file severnoafriškega čopovca, ki naj bi bil iz našega slovenskega primorja,.. kako to gre skupaj, ne vem. Ampak zgledal je super file, tak malo debelejši, ravno prav za v pečico. Rada preizkusim še kakšno drugo ribo in ne le tistih standardnih. Dokler ne naletimo na kako veliko kost ali fugu (ki velja za najbolj strupeno ribo, ki jo postrežejo le tistim najbolj pogumnim). Na srečo pri nas ni umetnika, ki bi se je lotil pripraviti, saj je tudi to po svoje umetnost. Potem pa dober tek, če si upaš. Tako, da sem se vrgla v raziskovanje tegale mojega fileja, ker nikoli se ne ve,.. in sem ugotovila, da gre za file rdeče mačke v originalu catfish, ki ga pri nas prevedemo v navadnega afriškega soma. Toliko o tem, da soma pa res ne bom kupovala,…kakorkoli, som gor ali dol, tale riba je bila odlična. Se včasih splača kupit kaj na slepo in narediti na malo drugačen način.
Mi smo preživeli, si upaš poskusiti tudi ti? 😉
Ražnjiči so ponavadi poletna jed, ki jih zraven čevapov in perutničk obračamo na žaru. Ker se piščančje meso hitro preveč speče in postane suho, ananas popestri zadevo in mu doda sočnost. Kar se še posebej prileže sedaj pozimi, ko ni neke vročine, in hladnega piva za poplaknit piknik hrano. Nasploh imam rada mešanje sadja, zelenjave in mesa in tale kombinacija je enkratna. Sem jo že letos poleti dala za poskusit velikim skeptikom, ki jedo le klasiko, meso in krompir in so jih izjemno pohvalili. Preden so vedeli kaj jedo.
Drugače so pa ražnjiči izredno hvaležna hrana za vse obiske in zabave. Lahko jih naredimo iz sadja, zelenjave, rib, mesa, mešane, s čokolado,… za vse priložnosti, pa zaradi različnih sestavin še super izgledajo.
Zamenjajmo kamin za namizni žar in si naredimo malo poletnega piknika še pozimi. Mogoče prikličemo poletje 😉
Ko so se dragi prijatelji napovedali na obisk k mojim staršem v Velenje, dileme o desertu ni bilo več. Zadnjič, je imel najboljši sosed za izdelek tedna ravno munchmallow in ker ga imamo vsi radi, sva jih nakupila par paketkov. Ravno prav za obiske in tisti “cukerpad”, ki se rad prikrade popoldan k nam domov. Najprej sem ga ponudila Urši, ki je rekla, joj Klemen vama bo vse pojedel, je nor na munchmallowe…kdo bi mu zameril, tudi mi ga imamo zelo radi. Jaz sem že kot majhna punčka stala pred babičinim elementom, kjer je bil munchmallow obvezna oprema. Morda sicer niso tako dobri kot originalni, so pa domači in narejeni iz srca. Uganete koliko jih je ostalo?
Špageti bologneze oziroma makaronflajš je bil včasih stalnica in tudi edina testeninska jed v moji mladosti. Vse ostalo je bila že skoraj eksotika. Dandanes pa so stvari čisto obrnjene. Ko nimam ideje, časa ali nič posebnega predvidenega za kosilo, so testenine vedno prava izbira. Za omako pa uporabim domišljijo oziroma, kar mi hladilnik ponuja. Sploh ne vem, če kakšna omaka ne paše zraven. Mah, mi smo itak cudna in malo posebna družina, saj še krompir zmešamo z makaroni 😉 kaj češ, če je pa dobro. Če vas skrbijo kalorije predlagam, integrale, pirine ali kakšne bolj “zdrave” testenine. Za integrale vam iz prve roke lahko povem, da so super. Nimajo čudnega priokusa, sploh pa ne, če je zraven fajn omaka. In tale z dimljenim lososom to vsekakor je.
Nikar se ne prestrašite ali preskočite, če niste ljubitelji prekajenega lososa, kajti tudi meni ni najljubši, ampak se okusi omake tako enkratno zmešajo, da res izpade odlično.
Pravijo, da je treba jetrca jesti, ker imajo veliko vitaminov, predvsem pa, če nam manjka železa, ki ga imajo res veliko. Pravijo, da so sedaj jetrca že čisto zastrupljena s čudno prehrano, ki jo jedo piščanci. Če pretehta, pa presodite sami. Naš malček jih je pojedel v hipu.
Zadnjič sva z možem ugotavljala, katera jed iz tuje kuhinje z domačimi sestavinami bi se podala na moj ljubi blog. In med naštevanjem reče moj dragi kaj pa Angleška kuhinja? in moj veliki pogled A? Britanci pa res nimajo nič dobrega, mogoče pivo. Pa fish & chips se mogoče. Ampak mi ni in ni dalo misliti. Ker je večina televizijskih kuharjev (razen trenutno aktualnega Rudija) angležev, mi je v mislih zazvenela Gordonova tipična angleščina in Shepherd’s pie. Sicer sem se spomnila, da sem enkrat še na travel channelu spremljala obisk popotnika Iana v njegovi domači Veliki Britaniji in bi se šla skoraj stavit, da so starejše domačinke dale v pito tudi drobovino (ta gre pa pri nas kar težko po grlu). In ta drobovina je kriva, da smo tole pito poskusili šele danes. Brez drobovine, ki pa je zato pristala na krožniku našega najmlajšega. Za kompenzacijo 😉
Povem vam, angleška hrana je kul, vsaj tale pita je vsekakor vredna greha. Privoščite si jo!
