Dolga leta je bila na Loparju kamor zahajamo na dopust gostilnica Seka. V njej so imeli daaaaleč najboljše dagnje na buzaro. Pa še poceni so bile. Zraven sva pojedla ogromno doma pečenega kruha…in nekega poletja, ko sva se sprehodila do tja, Seke ni bilo več. In najboljše školjke so ostale le v spominu. Dobrem. Čeprav priznam, da tiste iz zadnje ribiške fešte niso nič kaj zaostajale za njimi.
Pri nas prav vsi obožujemo školjke, od našega dvoletnika, do mojih staršev in ker narediti buzaro ni neka velika umetnost, sem se odločila, da poustvarim tisti krasni spomin iz Seke. Ampak, za dobro, tisto pravo buzaro, pa rabiš umetnost. In mogoče kak nasvet starih dalmatinskih “gospođa”.
Ime tega tipičnega dalmatinskega in istrskega načina kuhanja pride od železne posode z ročajem buzare, kotliča v katerem so si ribiči na barkah pripravljali hrano.
Da smo pomazali vse, do zadnje drobtinice, mi najbrž ni treba razlagati, kajne?
- 1,5 dcl olivnega olja
- 5 strokov česna
- 2 kg školjk (dagenj)
- 3 dag drobtin
- 1/2 litra belega vina
- sol
- poper
- peteršilj
- 2 do 3 žlice mezge (po želji)