Naše kampiranje na morju se vedno konča s kakšno zabavno ali manj zabavno prigodo, ki si jo zapomniš, da jo boš razlagal gostom na zlati poroki. Eno pa danes delim z vami.
Se zraven naše prikolice pripelje Punto z italijanskimi tablicami. Ven stopita dve fejst mladenki in začneta razpirati majhen šotorček. Tistega za 1 in pol osebo. Punci sta “parlato” italiano, in naši fantje, še Sandija smo imeli na obisku, ki pa tako ali tako ne špara jezika, so si ju privoščili. Glede na njune poglede in čudne dotike, smo ju proglasili za par. Res so si dali duška, da je bilo že mene kar malo sram. V tistem, pa ena od deklet pristopi in vpraša v čisti slovenščini, če imamo mogoče vžigalnik. Čeljusti na tla, rdečico na obraz in lahko si mislite, koga je bilo sram potem 🙂
Za njima je šotor zraven nas postavil simpatičen madžarski par. Smo jima vse posodili in ju samo hvalili, saj veste, osel gre le enkrat na led. Žal pa sta tadva govorila le madžarščino. A vse se da, če se hoče, pač uporabiš roke in noge in pogovor steče. Spoprijateljili smo se in Helgina mama je v zahvalo za odlične sosedske odnose prinesla lángose. Google translate je pomagal z receptom in je zaslužen, da jih jemo še danes. In vsako leto se veselimo tistih parih minut ročnega klepeta s Helgo in Robijem.
- 500 g moke
- 5 dkg kvasa
- 1 mala žlička soli
- 1 mala žlička sladkorja
- 1/2 pecilnega praška
- 1,5 dl mleka
- 1 jogurt
- 1 jajce
Prilijemo še jogurt in dodamo jajce. Vse skupaj dobro pregnetemo v mehko testo.
Testo pustimo vzhajati, dokler vsaj ne podvoji svojega volumna in ga ponovno pregnetemo.
Iz testa nato trgamo kose, ki jih s prsti oblikujemo v poljubno velike "podplate". Robovi naj bodo debelejši, sredina pa tanjša.
Langaše nato polagamo v vroče olje (lahko tudi kokosovo maščobo) in jih pečemo, dokler ne postanejo zlato rjave barve.
Nam najljubša verzija je s kislo smetano in ribanim sirom. Takšne so nam tudi prvič ponudili.
V prekmurju jih dobite s česnovo vodo, naši fantje pa jih obložijo še s kakšnim koščkom pršuta.
Naj vam teknejo!
Dober tek!