Če se le da, če imam minuto časa in lahko poleg najpogosteje branih knjig ta trenutek pri nas (vlak števil, moje prve živali, in moji najljubši avtomobili) z največjim veseljem v roke vzamem kuharsko čtivo. Danes je recepte mogoče zaslediti že praktično vsepovsod, a meni je še vedno najljubša tiskana različica. In zadnjič sem se končno zapodila med svojo zbirko, da najdem kaj za na krožnik. Oči so izbrale jambalajo, po prebranem receptu, se je strinjal tudi želodec.
Jambalaya je “new orleanska” sestrična Španske paelle. Pravzaprav prihaja iz Louisiane. Slovi kot jed, ki je enostavna in hitra za pripravit. In res je tako. Glede na to, da kajunska jambalaja izvira iz močvirnatega območja, kjer potegnejo ven, vse živo z aligatorji na čelu, je jed ki vsebuje “le” kozice, nekaj čisto preprostega.
Malo sem se zakopala tudi v izvor imena, da vidim, od kod pride takšna zanimiva skovanka in po čem ima naslov pesem, ki mi odkar sem prebrala recept pleše po glavi. Kot je v navadi pri izvorih imen, je tudi tukaj “miljavžent” različic. V slovarju pravijo, da pride iz besede Jambalaia, ki pomeni miš maš oziroma mešanico. Meni najljubša pa je razlaga avtohtonih ameriških prebivalcev iz plemena Atakapa, ki pravijo, da ime pride iz njihovih besed “Sham, pal ha! Ya!”, ki naj bi pomenile “Bodi poln, ne suh! Jej!”.
Prav imajo,..neham pisat, grem raje jest!
- 1 pločevinka pelatov (400 g) lahko kupite že narezane, ali uporabite zrel paradižnik
- 1 velika čebula
- 1 strok česna
- 1 srednje velika zelena paprika
- 1 srednje steblo stebelne zelene
- 200 g dimljene klobase (npr. bloška, kranjska)
- 2 žlici olja
- 200 g svežih ali zamrznjenih kozic (očiščenih)
- sol
- 180 g dolgozrnatega riža (ali skodelico za čaj)
- 500 ml piščančje jušne osnove
- 1 žlička timijana
- 1/2 žličke tabaska
- 1 lovorov list
- črni poper