Za tale recept se je bilo treba pa kar malo pretegniti. Začelo se je na Liamovem rojstnem dnevu. To, da je teta Vera mojster kuhinje je samoumevno. Spekla je polno dobrot, ampak, da je lahko pa “nenadevana” potica tako dobra… Na hitro mi je razložila potek dela, a ni vedela kako se receptu reče. Od takrat je minilo veliko časa, a okusa nisem mogla pozabiti. In potek je bil takšen. Vprašaj Niko (Liamova Mami in hčerka od tete Vere), Nika kliče teto Vero, teta Vera kliče sosedo Miciko, ki ji je dala recept, a se ne spomni kako se mu reče. Vmes jaz mami razlagam, kaj si želim in kako se naredi in reče mami, ja, pa to so Fernandli. Veselje,… in sedaj so Fernandli tete Micike, ki jih je spekla teta Vera. In jemo jih že tri vikende zapored. Seveda, so prvi in drugi nastali veliko lepši, a sem bila brez fotoaparata. Pač Murphy. 😉
Kakorkoli, tole je slastno pecivo, za vse priložnosti. Zelo se priležejo tudi za zajtrk s skodelico čaja ali kave.
- 35 dag moke (Delala sem jih enkrat iz pirine, drugič pa iz bele moke. Ponavadi ne opazim razlike, tokrat pa se je bela moka veliko boljše obnesla)
- 3 dag kvasa (jaz sem uporabila en zavitek svežega kvasa)
- 2 rumenjaka
- mleko (približno deci mleka)
- sol (ščepec soli je več kot dovolj)
- 1 velika žlica sladkorja
- 20 dag masla (sobne temperature)
- 12 dag sladkorja
- 1 vanilijin sladkor
- naribana lupinica limone (kupite trdo limono, da jo boste lažje naribali)
- 3 dcl mleka
- 2 vanilijeva sladkorja
- 2 veliki žlici sladkorja